Muk Jang Jong – Lesena lutka

Lesena lutka ali Mok Yang Jong je takšna, kakršno poznamo danes, nastala v obdobju mojstrov Dai Duk Lana, torej okrog leta 1900. Moderna lutka je vpeta med lesene letve in deluje tako, kot bi visela v zraku. V zgodjih začetkih Wing Chuna je bila lesena lutka pritrjena v tla in ni dajala vadečemu primernega odziva. Ko so jo dvignili in vpeli v lesene letve pa je delovala bolj živo in nudila potreben odziv, s tem pa oponašala odzive nasprotnega borca. Novejša izvedba lutke ima eno pomanjkljivost. Ker je vpeta med lesene letve katere so pritrjene na zid, se ne moremo postaviti za njo oziroma iti okoli nje. Zato se tehnike, posebej nožne, ne izvajajo več za lutko ampak ob njeni strani.

Po nekaterih govoricah, za katere pa nimamo trdnega vira, naj bi prva lutka nastala v Južnem šaolinskem templju iz katere izvirajo vse ostale verzije te lutke. Pomembna pri leseni lutki je njena sestava ali njen koncept. Zgornji del se imenuje „nebesni del“, srednji del se imenuje „človeški del“ spodnji del pa se imenuje „zemljin del“. Potem  se lutka deli še na levi in desni del. Originalnih form z južnega šaolinskega samostana ne poznamo več in se niso ohranile. Najbolj znana je Ip Manova tehnika 116 form. Gre za zelo moderno tehniko, ki se je v celoti ohranila v knjigah in video zapisih. Na tem mestu je treba pojasniti, da je tudi tehnik Ip Manove lutke veliko. Po raziskavah mojstra Sifu Sergia naj bi obstajale razlike med Ip Manovim, Chan Wah Shunom in Ip Manovimi učenci.

Ko se je lahko to zgodilo? Po najbolj logičnem sklepanju pridemo do ideje, da se je Ip Man tehnike učil od več svojih Si Hingov, torej svojih Kung Fu bratov, ki so mu bili enakovredni. Vse kar se je Ip Man naučil je posredoval naprej, vendar v različnih časovnih obdobjih. Tako so nastale različne tehnike in variacije iste osebe, pri različnih učencih. Vsi Ip Manovi učenci sedaj trdijo, da je ravno njihova tehnika lesene lutke prava, jasno pa je, da prava tehnika ne obstaja. Z drugimi besedami. Vse so prave. Ip Man je sprva učil 146 form lesene lutke, kasneje jih je skrčil na 140, nekaj let pred svojo smrtjo pa na 116. Da bi se čim bolje približali tehnikam južnega šaolinskega templja organizacija OWKS, uči vse znane forme Ip Manovih sodobnikov in predhodnikov. Ta pristop se nam zdi najboljši, saj ponuja široko in hkrati zelo globoko znanje te neprecenljive tehnike lesene lutke.

Lesena lutka je sestavljena iz dveh zgornjih rok ( leve in desne ), pričvrščene so v zareze v trupu. Tretja roka, imenovana srednja roka, je pričvrščena na sredino trupa in ponazarja udarec v predel trebuha. Spodaj pa se nahaja še lesena lutkina noga. Celoten trup z rokami in nogo je pričvrščen na podporni okvir z dvema prečkama, ki potekata skozi zgornjo in spodnjo vdolbino lutkinega trupa. Podporni leseni stebri so čvrsto pritrjeni na zid ali v tla, tako da lahko vzdržijo močne udarce, ki padajo po lutki.

Lesena lutka je v Wing Chunu narejena na osnovi kotomera in matematičnih izračunov. Vsi zgoraj opisani deli so natančno izračunani tako, da odgovarjajo gibom in tehnikam Wing Chuna. Treniranje na taki lutki lahko popravi narobe naučene gibe, je pa tudi odličen pripomoček učenja in pripravljanja na borbo z nasprotnikom. Pogosto takrat, kadar nimamo na voljo sparing partnerja.

Z redno vadbo na leseni lutki razvijamo hitrost rok in nog, koordinacijo telesa ter ravnotežje. Velika škoda je, da učenci Wing Chuna zapostavljajo treniranje na leseni lutki. Tako zanemarjajo možnost hitrejšega napredka  in pozitivni efekt kotomera lesene lutke.

Danes mnogi Kung Fu učenci izkoriščajo Wing Chun lutko za vadenje čim večjega števila tehnik. S tem dajejo vtis superiornosti in znanja borilnih veščin. Nekateri gredo celo tako daleč, da enostavnim tehnikam dodajajo svoje variacije, ki se zdijo atraktivne. Njihov namen je zgolj zavesti laike in začetnike, ki šele stopajo na pot borilnih veščin. Ne razumejo, da vrednost Wing Chuna tiči v njegovi enostavnosti in praktičnosti. En efikasen udarec je boljši kot pa nekaj atraktivnih in neefikasnih udarcev. Prav tako se doseže večji uspeh v praksi, če se nauči deset gibov v enem letu, kot pa se poskuša naučiti sto gibov v istem času.